Jurjevo: praznik pomladi in jajčnih jedi

Koledarsko se je pomlad že pričela, a zares se pomlad po ljudskih izročilih prične s prihodom Zelenega
Jurija ali sv. Jurija. V naših krajih najprej s pustom in kurentovanjem zimo preženemo, potem pa s
plesom in pojedino počastimo prihod pomladi, ki jo prinese Zeleni Jurij.
Jurjevanje je bil nekoč najpomembnejši tradicionalni praznik, ki so ga praznovali 23. ali 24. aprila, in je
predstavljal pomemben letni mejnik, ko se narava ponovno prebudi in odpre. Z Zelenim Jurijem ali
Svetim Jurijem je povezano veliko simbolike in verovanja.
Na ta dan se je skozi vas sprehodil mladenič odet v obleko iz brezovih vej in listja. Spremljali so ga
mladi pastirci in pastirice, okrašeni z mladimi lesenimi šibami in cvetjem. Zeleni Jurij je po običaju za
vsaka hišna vrata zataknil brezovo vejico. Ta naj bi hiši prinesla blagoslov ter obilico blaginje. Ljudje so
v zahvalo povorki Zelenega Jurija poklanjali jajca in špeh, ob tem pa je glasnik praznika trikrat
poskočil. Tudi za te praznike se tradicionalno pripravljajo jedi iz jajca. Jajce je simbol novega začetka,
novega življenja in prebujanja v naravi.
K jurjevanju sodi tudi Jurjeva jed – to je cvrtnjak s slanino in jajci. Pripravimo ga lahko tudi iz nojevega
jajca. Le pomislite, kako velika zahvala Zelenemu Juriju je lahko cvrtnjak pripravljen iz nojevega jajca?
Z njim lahko pogostite celotno povorko! Namesto slanine pa dodate kar tanke rezine nojevega
sušenega stegna. Cvrtnjak le blago začinite in postrezite z domačim kruhom ali z belokranjsko
pogačo. Tudi to lahko pred peko premažete z razžvrkljanim nojevim jajcem, ter potresete s koščki
nojevega sušenega stegna.
Lupina nojevega jajca pa lahko ostane spomin na druženje ali pa vaza za šopek brezovih vejic in
cvetje.