Zima in noji
Noji zmotno veljajo za tropske ptice. Pravzaprav se te živali izredno uspešno prilagajajo velikim
vremenskim in temperaturnim spremembam. Zato lahko noji brez večjih težav bivajo tudi v naših
krajih, na prostranih pašnikih Jereslavca in Malega Obreža se noji MODRI VRAT® gibljejo stran od
trušča in prometa vso leto.
Sicer pa je najbolje, da nam o tem, kako gredo skupaj noji in sneg, pove kaj več kdo, ki se zares
spozna na to. Na vprašanja odgovarja domačin Vinko Ferenčak.
V katerih podnebnih razmerah se noji počutijo najbolje?
Čeprav si noja večina ljudi predstavlja kot afriško žival, temu ni čisto tako. Noj izvira iz Azije, po
podatkih arheologov točneje iz Kazahstana. Kot vrsta naj bi bila stara približno 70 milijonov let. Zaradi
takratnih velikih podnebnih sprememb, se je noj iz Azije preko Bližnjega Vzhoda naselil v Afriki, kjer
ga najdemo zadnjih milijon let. Ravno zato ker izvira iz azijskega področja, mu zimske vremenske
razmere ne delajo težav. Noji bivajo po celem svetu, vse od Afrike, Aljaske, Sibirije, Kitajske, Južne
Amerike, pa do naše Slovenije.
Kako jim ustrezajo letne spremembe? Od zelenih pašnikov, do blatnih kopeli in tudi snežne odeje?
Zanimivo je, da jim vroče in soparno vreme ne ustreza najbolje. Takrat iščejo senco, po možnosti v
senci kakšno blatno ali peščeno kopel, da se okopajo in osvežijo. S tem uravnavajo tudi svojo telesno
temperaturo, ki znaša od 38,1°C pa do 39,7°C, odvisno od starosti živali in temperature okolja. V
zimskem času pa zelo uživajo na snegu.
Kako prespijo noč? Ali ležijo ali stojijo? Ali se nagnetejo v skupine? Nojeve noge niso operjene, prekrivajo jih luske, imajo le dva prsta. Kako stabilni so na snežnih ali ledenih površinah?
Večinoma spijo čepe, v gručah na pašniku, čeprav imajo nemoten dostop do pokritega prostora. Tu
se še enkrat izkaže, da noj ni avtohtona afriška žival. V zimskih razmerah pa ne marajo spolzkih,
poledenelih površin, saj to za njih predstavlja težavo pri gibanju in nevarnost za poškodbe (zlomi
nog).
Nojevo perje je precej drugačno od klasičnega ptičjega. Kako to vpliva na ohranjanje telesne temperature?
Pri premagovanju vremenskih temperatur ima ključno vlogo nojevo perje. Pri višjih temperaturah se
jim nagonsko dvignejo peresa po celem telesu, sami dvignejo tudi peruti in to jim omogoča izjemno
učinkovito hlajenje/ventilacijo celotnega telesa. V zimskih razmerah pa je slika povsem nasprotna. S
perutnicami, ki jih spustijo nižje, kot je to običajno, pokrijejo dele teles (stegna, noge), ki niso
poraščeni s perjem. Tako ščitijo svoje telo pred temperaturno podhladitvijo.
So pozimi na prostem tudi mlajši noji – piščanci, mladiči?
Kljub temu, da noji nimajo težav z nizkimi temperaturami, pa to ne velja za nojeve kebčke. Mladiči še
niso popolnoma odporni na nižje temperature, zato je priporočljivo, da prenočijo v zaprtem in
ogretem prostoru.
Ali noji lahko napovejo prihod pomladi?
Kot pri vseh živalih, je tudi pri nojih zanimiv prehod iz zimskega v spomladanski čas. Namreč, takrat
samci pričnejo dvoriti samicam. On počepne pred njo in s svojimi perutmi uprizarja ples, samica pa
stoje razpre svoje peruti in z njimi potresa, vrat upogne in rahlo tleska s kljunom. Tako početje lahko
opažamo od začetka marca pa do konca septembra. In lahko rečemo, da s tem noji napovedo začetek
pomladi.